“Potopis skozi desetletje življenja z boleznijo je Vesna Prijatelj (1962) napisala na osnovi lastne izkušnje, resničnih dogodkov, dokumentov, korespondenc in razmišljanj, ki jih je beležila v boju z rakom. Avtorica, ki ima izobrazbo na področju medicine, razgalja svojo izkušnjo bolezni, njenega vpliva na duševnost in telo, na družinske, partnerske, prijateljske in poslovne odnose. piše o izkušnjah borke, ki se ne preda,. Govori o prvih trenutkih, ko diagnoza človeka pretrese, in nato o iskanju, dvomih in težkih odločitvah, o strahu, zdravljenju, izboljšanjih in poslabšanjih. In nato o nujnih spremembah v življenju, o tem, kako počistiti navlako in živeti dalje. Razgrinja misli o spoznanju lastne končnosti in o preživetju. pogumno, informirano in aktivno pretresa uradno medicino, ostro osvetli zdravstveni sistem in njegove akterje v dobrem in slabem. V drugem polu knjige kot iskalka lastnih poti z bralci deli izkušnje s številnimi vzporednimi, komplementarnimi terapijami, ki jih je preizkusila sama. Ta pol knjige je za bolnike lahko svetilka na porti individualne odločitve za optimalen izbor med različnimi možnostmi komplementarnih terapevtskih pristopov. Vesna prijatelj je tudi avtorica knjig Carica, Prebujanje in S seboj v tišini.”

” Takoj, ko sem knjigo prejela sem jo začela brati in je zelo zanimiva. Šla sem čez hudo izkušnjo moževe bolezni – možganski tumor. Tudi za partnerje in otroke je rak v družini grozna izkušnja. S pomočjo alternative sem mu življenje podaljšala za 2 leti. Na žalost pa je diagnoza padla z neba in se nisem uspela pravočasno upreti uradni medicini in protokolom, ki niso pripomogli k kvaliteti preostalega življenja. Ves čas njegove bolezni in zdravljenja smo preživeli kot v nočni mori. Družba ni naklonjena (in še dolgo ne bo) podpori v borbi s težkimi boleznimi. Čestitam za pogum, zmago nad boleznijo in seveda za knjigo. Kapo dol pred močjo spremeniti način življenja.”

“Na področju zdravja nas ogrožajoča bolezen prisili, da pregovorno dvignemo glavo iz peska. Krize nam nudijo priložnost, da se spremenimo. Bolnikov, kakršna je bila Vesna, se zdravniki pravzaprav bojimo. Predstavljajo nam izziv, ker izstopajo, vse želijo vedeti podrobno, ne verjamejo nam, iščejo nove poti. /…/ Vesna je v svojem lupljenju čebule poštena in neizprosna do sebe in sistema, natančno opisuje podrobnosti zdravljenja, pa tudi svoje notranje doživljanje, v katerem se je mogoče prepoznati, in zato je njeno delo pravi učbenik za vse, ki se soočajo z resno diagnozo.”

“Vesno poznam, in ko sem prebrala njeno knjigo, me je pretreslo do kosti. Njena volja do razumevanja bolezni – raziskovanje, kako vse si lahko pomaga na poti skozi bolezen in neprijetnosti, ki jih je doživljala ob soočanju z uradno medicino mi je dala uvid v to, kaj vse človek v resnici zmore! /…/ Tudi nam vliva pogum in nas ozavešča, da je treba postavljati vprašanja. Zdravniki niso sami sebi namen. Dolgo študirajo medicino in imajo ogromno znanja, zato je nujno, da nam podajo ustrezne odgovore!”

“Knjigo sem prebrala v dveh dneh in jo polepila z listki, kot bi brala učbenik za šolo. Res je, da vsak bere knjigo »po svoje« oz. v knjigi išče odgovore, ki jih potrebuje. Sem doživela »aha« momente, sem se nasmejala in tudi zjokala. Želim si da, ko bom velika, bom kot Vesana in bom imela svoj atelje s pogledom na morje.”

“Draga Vesna, danes sem knjigo vzela v roke in jo tudi prebrano odložila v knjižno polico, nad katero biva tvoj veličasten orgonit. Med branjem sem se nasmejala tvojemu pogumu in drznosti, solzam pustila prosto pot, požirala besedo za besedo, celo kakšen stavek za nazaj prebrala. Hvala ti za vsebino, za razgaljenje sebe in za sporočilo, ki ga ne prebereš, ampak čutiš. Ko sem jo zaprla in položila na prsi, sem se zavedela, da smo pogosto nemočni, a z izjemnim čutenjem, da je najpomembnejša v življenju ljubezen. Nikoli ne bom pozabila prebranega. Hvala ti Vesna, da si na tem svetu, da sem te imela priložnost spoznati. Sprva sem te občudovala kot sodelavko in predavateljico, nato pa si me sprejela v svoj svet in sem te lahko tudi objela. Hvala, da z nami deliš svoj boj in da se lahko učim od tebe. Prosim piši, izrazi, govori, spodbujaj svoj dih in nadaljuj z zavedanjem, da je ljubezen nesmrtna.”

“Vesnina knjiga nas spominja, da imamo ne glede na fizično stanje telesa ali medicinsko diagnozo še vedno možnost izbire. Lahko se držimo svoje volje po preživetju ali pa se potopimo globlje in si dovolimo živeti. Kaj se je dogodilo, ko je spremenila svoja prepričanja in se prebudila? Vabim vas, da berete naprej! Ta knjiga nas spodbuja k spremembi dojemanj.”