Revija Jana št. 50, 12. december 2023 – Tumorji so nehali rasti
Tekst: Tina Nika Snoj, Vesna Prijatelj; Fotografija: osebni arhiv
“Kar k meni pridite, bova tu poklepetali,” me povabi Vesna. “Pri nas doma je dobra energija, imam polno orgonitov in kristalov.” Ti so del vsega mogočega, česar se Vesna poslužuje v boju z boleznijo. Na enem polu so medicinske gobe, prehrana po protokolu dr. J. Budwig, frekvenčna terapija, zvočne kopeli in meditacija, na drugem pa medicinske terapije, ki so še v eksperimentalni fazi in še niso široko dostopne. “Delam vse, kar se da,” pravi Vesna. “Ne bom se vdala, dokler obstaja še kar koli, kar čutim, da bi morala poskusiti.” Kaj pa človeku drugega preostane, dodaja, ko ti uradna medicina ponudi samo še tisto zadnje, kar ima na voljo – paliativno zdravljenje. Se pravi zdravljenje, ki niti poskuša ne več zdraviti, ampak samo še blaži bolezenske težave. Takšno, ki skrbi, da nas, kar časa še tlačimo zemljo, čim manj boli in da odidemo čim bolj mirno. Vesna pa še zdaleč nima namena oditi iz zemeljskega življenja.
To se vidi tudi na zunaj. Ne le, da ni videti kot bolnik, tudi svojih let ne kaže. Njen korak je prožen, gibi polni energije, njen govor energičen, misli poskočne. Je tisti tip ženske, ki bo vedno dajala vtis dekleta, ne glede na to, koliko svečk bo upihnila. Dlje ko se pogovarjam z njo, težje mi je verjeti, da govorim s človekom, ki ima diagnozo rak v četrtem stadiju. Videla sem ljudi v tej fazi in ne, niso bili videti in čutiti kot Vesna.
V Nemčijo po ‘cepivo’ proti raku
“Ah tudi jaz nisem vedno taka, imam obdobja močne utrujenosti in moram počivati” odkima. “Bilo je že zelo hudo. Bolelo je tako, da nisem mogla ne ležati, ne stati, ne sedeti. Nobena protibolečinska terapija ni 100 % pomagala. Prav zato sem si rekla, da moram nekaj storiti takoj, saj tako ne morem živeti.” Brskala je in brskala in našla terapijo z dendritičnimi celicami (DT), za katero je začutila, da je prava zanjo. A zanjo je bilo treba v tujino. Za organizacijo se je Vesna takrat po pomoč obrnila na eno od mnogih agencij, ki ponujajo tako imenovani zdravstveni turizem. Ni navdušena nad njimi. “Poberejo ogromno denarja, obenem pa so zelo skrivnostni. Do pogovora z zdravnikom ne prideš, dokler denar ni vplačan, tako da greš v to v veliki meri na (za)upanje.” Gre pa za zelo veliko denarja. Stroški zdravljenja so sicer odvisni od države in vrste ter faze raka. Zdravljenje s cepivi z dendritičnimi celicami v ZDA, denimo, stane okoli 90.000 eur, v Nemčiji okoli 40.000, v Litvi in Latviji 13.000 eur, v Rusiji in Aziji pa so lahko cene nižje. Vesna se je na prvo zdravljenje napotila na nemško kliniko, predvsem zato, ker je bilo cepivo lahko narejeno v tedenu dni. “Nisem imela časa čakati. Spodaj v ledvenem delu hrbtenice in v medenici je pritiskal za pest velik tumor, neznosno je bolelo.” Sama terapija je kratka, neinvazivna in neboleča. Vesni so v čisto navadni ordinaciji odvzeli nekaj velikih brizg krvi, po tednu dni, ki jih je preležala v hotelu, pa so ji pod kožo v področju trebuha vbrizgali dve injekciji plazme. Ta plazma, v kateri so laboratorijsko spremenjene dendritične celice je najbližje temu, čemur bi lahko rekli cepivo proti raku. Gre za vrsto imunoterapije, ki poskuša aktivirati imunski sistem telesa za boj proti bolezni. Dendritične celice, ki so vrsta belih krvničk, specializiranih za prepoznavanje tujkov v telesu, v laboratoriju obdelajo in spodbudijo k prepoznavanju in uničevanju rakavih celic. Postopki obdelave so različni, skupne pa imajo naslednje korake. Dendritične celice pridobijo iz bolnikovega telesa, običajno iz krvi ali iz kostnega mozga, včasih pa tudi iz tumorskega tkiva. Pridobljene celice nato izolirajo in očistijo, da odstranijo neželene celice in snovi. Nato jih ‘seznanijo’ z beljakovinami ali delci, ki so specifični za rakave celice, da jih znajo v telesu prepoznati in da jih bolj aktivno napadejo. Tako obdelane celice vbrizgajo nazaj v telo bolnika. Rezultate zdravljenja lahko pričakujemo v 3 mesecih, polni učinek terapije z dendritičnimi celicami pa po 6-9 mesecih. Vesna tem celicam pravi ‘moji vojaki kurirji’, saj je njihov glavni namen ta, da na rakave celice usmerijo druge bele krvničke – močnejše, večje in bolj napadalne. Te je poimenovala ‘vojaki ubijalci. Da bi bila čim bolje opremljena tudi s temi, se je odločila za še eno terapijo, ki je bolj tvegana, a namenjena prav njim.
Tvegala sem veliko, a splačalo se je
Iskala je kje bi lahko izvedla drugo terapijo, vmes pa so se ji ježili lasje, ko je dobivala astronomsko drage ponudbe zdravstvenih agencij . Agent ene od agencij ji je brez predsodkov rekel, da je že tako, da “živiš tako dolgo, kolikor imaš denarja”. In navaden smrtnik si takšna zdravljenja gotovo težko privošči, vsaj na dolgi rok. Tudi Vesna in mož sta morala zanje prodati ljub kos zemlje ob morju, kamor sta hodila na počitnice. Za dentritično terapijo v nemški kliniki je španska agencija zahtevala 44.000 evrov, nemška pa 30.300, zato se je Vesna odločila za slednjo. Ko je mesec dni po terapiji dobila še ponudbo švicarske agencije za enako terapijo v isti kliniki za 17.300 eur, pa so se ji vključili vsi alarmi.
Oborožena z novimi izkušnjami in informacijami se je zato za še eno, nekoliko drugačno terapijo dogovorila kar sama s kliniko v Latviji.
“Terapijo z dendritičnimi celicami sem prejela konec aprila 2023 v Nemčiji. Približno po 2 mesecih je pojenjala bolečina zaradi pritiska tumorja na živčevje v hrbtenici. Tudi na izvidih magnetne resonance je bilo videti, da se je rast največjega tumorja ustavila,” pripoveduje Vesna. “Glede na to, da imam metastaze po celi hrbtenici in da so tumorji veliki, sem se odločila za še eno vrsto terapije, ki jih bo dodatno napadla. To terapijo sem imenovala »terapija z bombniki«.” Gre za terapijo, inducirano s citokini (CIK). Tudi to je vrsta imunoterapije, ki uporablja signalne molekule – citokine – za aktiviranje imunskega sistema za boj proti raku. Tako kot pri DT, pacientu najprej odvzamejo kri in iz nje izolirajo vrsto belih krvnih celic, imenovanih T-limfociti. Ti so ključna sestavina imunskega sistema, saj so odgovorni za prepoznavanje in uničevanje tujih ali nenormalnih celic, vključno z rakavimi. T-limfocite nato v laboratoriju stimulirajo s signalnimi molekulami, imenovanimi citokini, ki poskrbijo, da se limfociti razvijejo v ubijalske celice, ki napadajo točno določene rakave celice. Te imunske ubijalce čim bolj namnožijo in v obliki infuzije vrnejo v telo bolnika. Tudi CIK je z eno nogo še v eksperimentalni fazi. Za razliko od DT ima lahko tudi hude stranske učinke. Ravnotežje in pravilno delovanje citokinov namreč igra ključno vlogo pri ohranjanju imunskega sistema in preprečevanju prekomernega vnetja v telesu ali avtoimunskih odzivov. Neravnovesje lahko prispeva k različnim boleznim, vključno z avtoimunskimi, rakom in vnetnimi stanji. Ker je CIK terapija relativno nova, še ne poznamo njenih morebitnih dolgoročnih učinkov in posledic. Vemo pa, da lahko aktivacija imunskega sistema s CIK terapijo lahko vodi do prekomernega imunskega odziva, ko imunski sistem napade tudi zdrave celice. In čeprav kaže obetavne rezultate, je njena učinkovitost v veliki meri še pod vprašajem. A Vesna o vsem tem ni razmišljala. “Kaj sem pa imela za izgubiti,” pravi. Ker zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogla potovati, je prejela v laboratoriju pripravljene, s citokini ojačane celice iz popkovnične krvi. Infuzijo s CIK terapijo si je dajala kar sama, v dnevni sobi, kar je bilo nemajhno tveganje. Nihče od medicinskega osebja namreč ni pripravljen izvajati terapije, naročene tako rekoč po pošti, ki je poleg vsega lahko tudi nevarna. “To seveda razumem,” pravi Vesna, ki je po izobrazbi tudi sama medicinska sestra in zato ima potrebna znanja. “Imam srečo, da sem to lahko opravila sama, a vseeno je bil mož v nizkem štartu, če bo treba na urgenco. Nikakor in nikoli pa tega ne sme izvajati nekdo, ki ni iz medicine. Zelo resno opozarjam – tega ne počnite doma!” Vesna je imela srečo tako in drugače, saj je zdravljenje delovalo nad vsemi pričakovanji. “Terapijo sem izvedla avgusta. En mesec vsak teden po eno dozo infuzije. V začetku oktobra je CT preiskava na onko pokazala izredno izboljšanje stanja, zaustavitev napredovanja metastaz in zelo dobro remineralizacijo kosti. Le še v ledveni hrbtenici, kjer je metastaza bila velika 8 x 5 cm se proces zdravljenja še ni končal, vendar se je tumor nekoliko zmanjšal in tudi tam kaže na remineralizacijo kosti.” Vesna pozna tveganja in omejitve terapij, ki se jih poslužuje. Ne dela reklame zanje, nikogar ne prepričuje, da jih mora preizkusiti. Hoče pa deliti informacije in širiti vedenje, da obstaja veliko več možnosti kot vam jih bodo predstavili v onkološki ambulanti. “Te terapije so še v kliničnih preizkušanjih ter imajo mešane rezultate. Na nekatere rake delujejo zelo dobro, na nekatere skorajda ne. A ko si soočen s tem, da ti nimajo več s čim pomagati, nimaš kaj dosti za izgubiti. Tudi meni je zdravnica rekla, da imam le kak odstotek (?) možnosti, da mi bo terapija koristila. A moji vojački si zaslužijo vse medalje, kar jih obstaja. Ne boli me več, moje od raka razžrte kosti kažejo znamenja remineralizacije, se pravi, da se gostijo. Počutim se dobro, imam več energije in, volja do življenja je še močnejša kot prej,” pove Vesna.
Ta teden je Vesna oddala kri za pripravo novega cepiva v Latviji. Zdaj ima čas počakati saj bo proizvodnja njenih vojačkov trajala 1,5 meseca. Dendritično terapijo mora ponavljati, ker pri njej ne gre za osnovnega raka in eno žarišče, ampak razširjene metastaze. Za precej manj denarja bo tokrat dobila več odmerkov cepiva kot prvič v Nemčiji. Potem pa spet v boj in, upajmo, nadaljne zmage. Držimo pesti zate in za tvojo vojsko, Vesna!
*** Vesna Prijatelj je že izdala knjigo, v kateri opisuje svoje izkušnje v boju z boleznijo, usmerja bralce v lastna raziskovanja s praktičnimi nasveti in navdihuje z ljubeznijo do življenja. Zdaj je v pripravi že druga, v njej pa nadaljevanje zgodbe z novimi zdravljenji, novimi izkušnjami in novimi konkretnimi informacijami. Vse to Vesna deli tudi na Facebooku in svoji spletni strani www.vesana.eu.
*** Terapijo z dentritičnimi celicami so začeli razvijati že pred dvemi desetletji, a še vedno velja za eksperimentalno zdravljenje in še ni široko dostopna. Vendar pa je to obetaven nov pristop k zdravljenju raka in se bo v prihodnjih letih verjetno še naprej razvijal. Prve korake k temu delamo tudi v Sloveniji. Glede na študije je terapija varna, brez stranskih učinkov in je lahko pri nekaterih rakih tudi 70-odstotno učinkovita pri ubijanju in uničevanju rakavih celic. Zaradi svoje učinkovitosti so bila cepiva z dendritičnimi celicami vključena v posodobljene protokole za zdravljenje številnih vrst raka, kot so melanom, glioblastom, osteosarkom, plevralni mezoteliom, rak debelega črevesa, rak dojke, rak ledvic, rak pljuč, rak trebušne slinavke, rak prostate itd. Je pa terapija zelo draga ter zahteva zapleten in visoko specializiran postopek, ki ga izvaja le nekaj laboratorijev v Evropi.